Glede na dogajanja v zvezi z razpisom in tudi javnosti posredovana mnenja in namige različnih zainteresiranih strank, podpisanih in tudi »iz ozadja«, ki tako ali drugače vplivajo na razvoj dogodkov, želimo javnosti predstaviti uradno stališče Združenja prevajalskih podjetij. Pri omenjenem razpisu GSV je bilo kar precej nejasnosti, ki jih je naročnik reševal preko vprašanj ponudnikov in odgovorov ter posledično tudi že dvakrat prestavil rok za oddajo prijav. Na tem mestu se v vse te sporne podrobnosti ne bomo spuščali, izpostaviti želimo le dvoje pomembnih točk:
1. V omenjenem razpisu sta bili v prvotni verziji kot osnovni merili izbire ponudnikov število prevajalcev, ki jih bodo le-ti prijavili (70% teže) in cena (30% teže). To je bilo po nekaj letih prvo javno naročilo GSV, ki ni postavilo cene kot izključnega ali prevladujočega merila, kar tako z vidika stroke kot z vidika razvoja prevajalske dejavnosti seveda pozdravljamo. Število prevajalcev samo po sebi še ni zadosten kriterij za izbor na osnovi kakovosti, vseeno pa ob smiselni opredelitvi omogoča bolj kakovosten izbor ponudnikov prevajanja kot pa merilo najnižje cene.
V teku razpisa so se kmalu pojavile različne kritike in očitki na račun naročnika, med njimi so posebej izstopale trditve, ki so – sicer brez resnih argumentov – opozarjale, da bo vlada zato, ker cena v tem razpisu ni glavno merilo, za prevajalske storitve v letih 2011-2013 plačala veliko več, kot bi bilo to potrebno. Namesto argumentov za podkrepitev trditve je bilo večkrat poudarjeno, da bodo ti bistveno večji stroški vlade bremenili seveda davkoplačevalce. V sedanji pregreti situaciji družbene klime tako »zabeljeni« očitki (žal) morajo in dejansko tudi privedejo do reakcije pod pritiskom, kar ponavadi ne prinese dobre in strokovno utemeljene rešitve, saj zanje ni ne volje ne časa. To se je pokazalo tudi v tem primeru.
Naročnik se je odločil merili spremeniti oz. dopolniti. Merilo cene je radikalno dopolnil kar z določitvijo zgornje meje cene, ki jo lahko ponudniki ponudijo. Ta zgornja meja pa je postavljena prenizko: cena ne more pokriti vseh stroškov, ki jih kakovosten ponudnik ima z zagotovitvijo kakovostnega prevoda, saj vsak prevod zahteva delo najmanj 2-3 ljudi (glej zahteve iz razpisne dokumentacije: Pisno prevajanje v tem javnem naročilu pomeni prevod besedila iz izhodiščnega v ciljni jezik. Prevod obvezno pregleda lektor (domači govorec), ki preveri njegovo ustreznost glede na izvirnik. Opravi tudi jezikovni pregled prevoda (odprava pravopisnih in slovničnih napak) in poskrbi za redakcijo prevedenega besedila, torej za ustrezno jezikovno in slogovno obliko ter terminološko enotnost in doslednost. Lektorirani prevod je treba oddati v elektronski obliki. Sestavni del prevoda je tudi glosar, ki mora biti v razpredelčni obliki priložen prevodu.).
Po taki odločitvi ni daleč do zaključka, da je postavljena zgornja meja cene po meri 'nizkocenovnih' ponudnikov, saj bo le njim omogočila, da se bodo pri razpisu uvrstili najvišje.
Sprašujemo se, kakšno kakovost bodo dejansko dosegli prevodi po navedenih pogojih, saj kakovostnim prevajalcem z večletnimi izkušnjami ponuja milo rečeno več kot prenizek zaslužek. Cena ne more pokriti niti stroškov dela zaposlenega prevajalca v podjetju. Koliko dodatnih težav in seveda stroškov bo s tem imel naročnik (in posledično davkoplačevalci) zaradi popravljanja in večjega obsega dela zaposlenih v Sektorju za prevajanje? Da o javni podobi naročnika zaradi slabo pripravljenih besedil ne govorimo.
2. Druga zelo pereča zadeva, ki se je tokrat – kot tudi že nekajkrat prej – ponovno pojavila pri javnih naročilih, je merilo cene z vključenim DDV-jem. Ponudnika naročnik izbira na podlagi ponujene cene z vključenimi vsemi davki. To pomeni, da so vsi ponudniki, ki so zavezanci za DDV, že v izhodišču nekonkurenčni s.p.-jem in podjetjem iz tujine. To ni v skladu s temeljnim načelom enakopravne obravnave ponudnikov in temeljnim načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki po slovenski in evropski zakonodaji. Slovenski ponudnik, zavezanec za DDV, je pri enaki neto ceni na javnem razpisu za proračunskega porabnika 20 % dražji kot njegov konkurent, ki ni davčni zavezanec. Oziroma – povedano z drugimi besedami – ga naročnik računovodsko obravnava za 16,7 % njegove cene manj konkurenčnega. Če se bo to nadaljevalo, bo verjetno vse več naših podjetij registriralo podjetja v tujini in se bodo prijavljala na javna naročila v Sloveniji kot tuja podjetja, saj bodo tako lahko precej bolj konkurenčna. Ob tem pa davkov in prispevkov ne bodo (več) plačevala v proračun države Slovenije, ampak v proračune drugih držav.
Majda Dobravc Direktorica ZPSD
Snježana Muzica Predsednica UO ZPP