Zapri

Novice


Arhiv: TransDigit - 1. konferenca o izzivih v prevajalstvu

V Združenju prevajalskih podjetij pri Zbornici poslovno storitvenih dejavnosti smo 29. maja 2018 organizirali 1. konferenco TransDigit na temo aktualnih – predvsem digitalnih tematik s področja prevajanja. Govor je bil o zagotavljanju kakovosti, marketingu, razvoju tehnologij in orodij, spreminjanju prevajalskega dela in varnosti podatkov.


Prva TransDigit konferenca je svoj namen dosegla. Zbrane in predstavljene so bile uporabne, praktične in zanimive vsebine za vse udeležence – predvsem za prevajalska podjetja, za njihove zaposlene in tudi zunanje sodelavce. Odzivi so bili zelo pozitivni in enotni v oceni, da je takih dogodkov v Sloveniji premalo. »V Združenju prevajalskih podjetij se bomo zato potrudili, da bo konferenca postala vsakoletni dogodek in poskrbela za večjo povezanost vseh deležnikov v dejavnosti – tako podjetij, kot tudi prevajalcev in izobraževalnih institucij. Le tako bomo dosegli večjo prepoznavnost dejavnosti in tudi boljše razumevanje pomena kakovosti in strokovnosti« je sklenila predsednica združenja Anita Hostnik.

Zagotavljanje visoke kakovosti v prevajalski dejavnosti ostaja prioriteta
Tveganja za napake v prevodih so postala z integracijo najsodobnejših tehnoloških prevajalskih orodij v prevajalski proces bistveno nižja. Orodja omogočajo  ustvarjanje vsebinskih baz ter pripravo glosarjev z ustrezno terminologijo v  podporo prevajalcu, obenem pa omogočajo pravočasno odkrivanje in odpravljanje napak. Na TransDigitu je bila podrobneje predstavljena praktična uporaba treh najbolj pogosto uporabljanih orodij: MemoQ, Transit in SDL Trados z možnostmi in rešitvami, ki jih uporabniku – pri prevajanju in kontroli kakovosti - lahko nudijo. Seveda vsega dela ne morejo opraviti orodja in za piko na i pri pregledu kakovosti vselej poskrbi človek – strokovna oseba, ki prevod pregleda in preveri njegovo slovnično in jezikovno brezhibnost.

Vhodni (inbound) marketing – priložnost za prevajalska podjetja?

Digitalni marketing ponuja tudi prevajalskim podjetjem povsem nove možnosti in pristope dostopanja in nagovarjanja ciljnih segmentov. Prevajalska podjetja veliko delajo na vsebinskem marketingu – npr. s pripravo različnih koristnih informacij (npr. kako pripraviti dokument za prevod), praktičnih jezikovnih nasvetov, webinarjev ipd. S promocijo pravilne rabe jezika skušajo doseči večjo prepoznavnost in zavedanje, da pravilno pisanje ali prevajanje ni tako enostavno in so za to potrebne ustrezne kompetence in izkušnje.
V praksi je potrebno preizkusiti različne kanale in pristope ter najti zase pravo kombinacijo. Prav vse marketinške aktivnosti pa je treba planirati in izvajati na dolgi rok, saj takojšnjega učinka ni, sproti pa ugotavljati, kakšen in kolikšen je odziv ter seveda, kako se na koncu odražajo v prodaji.
Prav pri marketingu so udeleženci ugotovili, da je uporaba tujk, ki jo prinašajo novosti v marketingu, zelo pogosta in bi bilo zato smiselno pripraviti  ustrezen glosar. Izziv pa je tudi, kako združiti marketinške tehnike in pravila s pravilno rabo jezika. Za oglase na googlu na primer obstajajo določena pravila, omejitve dolžine besedila, včasih se uporabljajo velike začetnice, da bi bili oglasi bolj vidni. Taki in podobni prijemi pa pogosto pripeljejo do slovničnih napak. To pa je seveda v dejavnosti, katere poslanstvo je pravilna raba jezika, nesprejemljivo.
Načrtno gradnjo blagovne znamke v prevajalski dejavnosti s kratkimi nasveti za učinkovito rabo jezika sta predstavili predstavnici Leemete. S spretno in domiselno oblikovanimi kratkimi nasveti o rabi slovenskega jezika, podkrepljenimi s številnimi primeri iz našega vsakdanjika, si je to podjetje pridobilo veliko število bralcev, s tem pa tudi dobro prepoznavnost med »potencialnimi« naročniki na slovenskem trgu. Seveda rezultat ni bil takojšen, prvi pozitivni učinki tovrstnih marketinških akcij se pojavijo šele čez čas - sami so jih namreč opazili po dveh letih. Teme izbirajo na podlagi skrbnega beleženja odzivov bralcev, tudi na podlagi njihovih e-sporočil in predlogov, pa tudi glede na težave, ki jih opažajo pri svojem delu, pri ustvarjanju prispevkov pa sodeluje celotna Leemetina ekipa. Tako tudi lahko celovito pokrijejo najrazličnejša področja in teme. 

Kako s pomočjo spleta do več povpraševanj oz. t. im. leadov?
»Časi, kjer ste naročniki svoje investicije v splet, spletne strani, različne programe, lahko opravičevali z »brandingom« ali »tudi konkurenca jo ima, pa jo imejmo še mi« so že davno davno mimo«, z nostalgijo ugotavlja Mitja Špende iz podjetja Creatim Ržišnik Perc d.o.o. Vse več je novih strategij, kot npr. inbound marketing, ABM …, naročniki zahtevajo konkretne, merljive rezultate in prav je tako. Prišli so časi, kjer je marketinška služba soočena s pritiski, da z realnimi rezultati upraviči svoj obstoj. Vse bolj je potrebno meriti, ali uporabnik opravi želeno akcijo oz. konverzijo – torej želen odziv uporabnika na naše (marketinško) sporočilo. Pomembno je, da potencialni naročnik naših storitev odpre naš e-mail, da morda v naslednjem koraku klikne na pripeto povezavo … Konverzija je lahko zelo enostavna (npr. obisk strani) ali zelo kompleksna (npr. spletni nakup izdelka ali oddaja povpraševanja). V B2B svetu je najbolj željena konverzija običajno prodajna priložnost, z drugo besedo tudi »lead«. Udeleženci TransDigita so se imeli priložnost seznaniti, kako v nekaj korakih povečati število t. im. leadov, kako spreminjati obiskovalce v leade oz. naročnike naših storitev in s tem upravičiti vložek v marketing in digitalna orodja. 

O prihodnosti prevajalske dejavnosti in digitalizacijskih izzivih tudi na okrogli mizi
Pogovor je vodil Alen Dominič, Preteks d.o.o. 

Bo tehnologija v prevajalskem poklicu povsem nadomestila človeka?
Prof. dr. Špela Vintar z Odd. za prevajalstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani meni, da bo tehnologija nedvomno imela zelo pomemben vpliv na preoblikovanje prevajalskega poklica že v bližnji prihodnosti, ga pa ne bo izpodrinila. Zato se trudijo, da bi svoje študente na hitre spremembe čim bolj pripravili svoje študente in jim tudi s različnimi projekti v času študija želijo prenesti čim več digitalnih kompetenc. Vendar pa opažajo, da potrebe po prevajanju močno naraščajo. Pojavlja se povpraševanje po povsem novih profilih prevajalcev, z zelo dobro razvitimi digitalnimi kompetencami. Prevajalski poklic zelo hitro postaja vse bolj interdisciplinaren. Na fakulteti so tako te »sodobne« prevajalce na kratko poimenovali kar »digitalni jezikoslovec«. Gre za povsem novo interdisciplinarno področje, ki tradicionalno jezikoslovje in prevodoslovje povezuje z računalništvom ter digitalno komunikacijo, vključno z dobrim poznavanjem pravne in etične plati digitalne komunikacije. 

Kako se prevajalskega procesa in prevajanja lotevajo na Evropski komisiji?
Generalni direktorat za prevajanje pri Evropski komisiji velja za največjo prevajalsko službo na svetu, ki letno prevede približno 1.5 milijona strani v in iz 24 uradnih jezikov Evropske unije, po potrebi pa tudi v in iz drugih. Zaposluje okoli 2500 jezikoslovcev. Kot je pojasnil Peter Jakša, predstavnik za jezike pri EK v Sloveniji, je direktorat že zelo zgodaj prepoznal prednosti sodobnih tehnologij v prevajalstvu, tako zaradi same količine prevodov kot tudi zagotavljanja kakovosti. Delo prevajalcev poteka popolnoma digitalizirano in avtomatizirano, za varnostna vprašanja skrbi posebna informacijska služba, velik poudarek pa namenijo tudi razvoju lastnih prevajalskih orodij, trenutno razvijajo svoj strojni prevajalnik iTranslations. Vendar tudi sami še ne vedo, kako bo delo prevajalcev EK spremenjeno, prve ocene bodo lahko narejene na podlagi izkušenj z njegovo uporabo. Vsekakor pa bodo morali imeti prevajalci odlična digitalna znanja. 

Kako se na uvedbo sodobne tehnologije pripravljajo pri naših sosedih na Hrvaškem, kako digitalizirana so hrvaška prevajalska podjetja in kakšen je njihov pogled na prihodnost te dejavnosti?
Glede na uvedene procese digitalizacije Mladen Stojak, Ciklopea d.o.o., predstavnik hrvaškega združenja prevajalskih podjetij, ne opaža bistvenih razlik med slovenskimi in hrvaškimi prevajalskimi podjetji. 

Kaj pa digitalna varnost?
Na splošno se velika večina podjetij ne zaveda dovolj pomena varnosti, uvedbe in uporabe digitalnih varnostnih ukrepov pri poslovanju, ugotalvja Davor Gutierez, Gsistemi, čeprav za to zelo pogosto niti ni potrebnega veliko znanja oziroma gre le za (ne)uporabo splošno razširjenih funkcij v najpogosteje uporabljenih aplikacijah, programih. Morda se bodo tovrstne slabe prakse  z uvedbo novih pravil GDPR tudi na tem področju premaknile na boje. 

Alen Dominić iz prevajalskega podjetja Preteks  d.o.o. in moderator okrogle mize, je pogovor zaključil z vsesplošno ugotovitvijo, da "se morajo vsa prevajalska podjetja, kot tudi posamezni prevajalci dobro pripraviti na prihod novih tehnologij, vključno s strojnim prevajanjem, in na dejstvo, da se bo sčasoma poklic prevajalca spremenil, s tem pa tako njihovo delo kot tudi procesi dela v prevajalskem podjetju.« Opozoril je tudi na še precej razširjeno, a ne varno uporabo brezplačnih poštnih naslovov, preko katerih lahko podatki nehote pridejo v roke nepooblaščenih oseb.

 


                                                                                         

 


Fotogalerija

Fotogalerija